Sodnica ICC v Sloveniji: Jasno je bilo, da bo pot težka

Slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Beti Hohler je v predavanju z naslovom "Mednarodno kazensko sodišče: Razmislek o obljubi, napredku in grožnjah" poudarila, da je ta pomembna institucija kljub številnim izzivom danes močnejša kot ob začetku svojega delovanja leta 2002. Govorila je tudi o pomenu pregona mednarodnih zločinov na nacionalni ravni. Izognila pa se ni niti komentiranju sankcij, ki jih je ameriška vlada pod vodstvom Donalda Trumpa letos poleti uvedla zoper tožilce in sodnike, tudi zoper njo. V nadaljevanju v celoti povzemamo njeno posebno predavanje, ki ga je imela v petek v Ljubljani in ki smo se ga udeležili. Organiziral ga je Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Rojstvo mednarodnega kazenskega prava z nürnberškimi procesi

Hohler se je z Mednarodnim kazenskim sodiščem prvič srečala kot pripravnica v uradu obrambe, od leta 2015 pa je tam delala kot tožilka. 8. marca lani je prisegla kot sodnica, ena od 18, ki delajo na tem sodišču.

V predavanju je uvodoma spomnila, da je mednarodno kazensko pravo zelo nova veja mednarodnega prava, ki se je rodila z nürnberškimi procesi pred skoraj natanko 80 leti. Takrat je prvič v zgodovini potekal mednarodni proces, katerega cilj je bil ugotoviti mednarodno kazensko odgovornost tistih, ki so bili najbolj odgovorni za množična grozodejstva v času druge svetovne vojne, je povedala.

Kmalu zatem, leta 1948, je Generalna skupščina Združenih narodov prvič prepoznala potrebo po stalnem mednarodnem kazenskem sodišču in pooblastila komisijo za mednarodno pravo, da začne pripravljati osnutek statuta takšne institucije. Komisija je sicer začela z delom, a zaradi hladne vojne so ti dokumenti romali v predal in za kakšnih 50 let utonili v pozabo, je razložila Hohler.

Pobudo so ponovno oživili konec 80. let in v začetku 90. "90. leta prejšnjega stoletja so bila poseben trenutek v zgodovini. To je bil čas, ko je mednarodni skupnosti spodletelo pri preprečevanju nekaterih najhujših grozodejstev, tako na evropskih tleh kot drugje po svetu. A čas, ki je sledil, se je od sedanjosti razlikoval po tem, da se je mednarodna skupnost zavzela za uveljavljanje odgovornosti za te zločine."

S tem namenom so bili ustanovljeni ad hoc tribunali, denimo za zločine na področju nekdanje Jugoslavije in Ruande, ter drugi posebni tribunali drugje po svetu. Hohler je ocenila, da je bilo v takšnih okoliščinah mogoče sprejetje Rimskega statuta, ki ga je leta 1998 v Rimu potrdila velika večina držav.

Tri ključne obljube

Mednarodno kazensko sodišče je pristojno za štiri skupine zločinov: zločine agresije, vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid. Pristojno je za zločine, ki so se zgodili na območju držav članic, ki so podpisale in ratificirale Rimski statut, in za zločine, ki so jih storili državljani teh držav. Izjema so primeri, ki jih Mednarodnemu kazenskemu sodišču naznani Varnostni svet Združenih narodov. Hohler je poudarila, da Mednarodno kazensko sodišče lahko izvaja svojo jurisdikcijo samo v primeru, če države, ki so primarno odgovorne za preiskave, pregon in sojenje v primerih mednarodnih zločinov, tega ne izvajajo.

Tri ključne obljube, ki jih pooseblja Mednarodno sodišče, so po njenih besedah zavezanost k uveljavljanju odgovornosti, načelo komplementarnosti z nacionalnimi jurisdikcijami ter načelo vključevanja žrtev v postopke in izplačila odškodnin žrtvam.

23 let po začetku delovanja ima Mednarodno kazensko sodišče 125 držav članic, torej še vedno več kot dve tretjini vseh držav na svetu, je poudarila sodnica. V tem času se je na področju pregona in sodnih postopkov mednarodnih zločinov zgodil pomemben napredek. Hohler je med drugim poudarila, da so tudi postopki pred sodiščem bolje definirani in bolj učinkoviti, a da je na tem področju še veliko prostora za izboljšave.

Mednarodno kazensko pravo ne obstaja samo na ICC, ampak tudi na nacionalni ravni

"Če govorimo o napredku Mednarodnega kazenskega sodišča in vpliva, moramo omeniti, da je v zadnjih letih spodbudil procese na nacionalnih sodiščih, povezane z mednarodnimi zločini. Te besede ne maram, a jo bom vseeno uporabila: mislim, da gre za najbolj vznemirljivo dogajanje na področju mednarodnega prava. Mednarodno kazensko pravo ne obstaja samo na Mednarodnem kazenskem sodišču in na mednarodnih tribunalih, ampak je – čedalje bolj – del nacionalnih jurisdikcij."

Eden od pomembnejših učinkov ICC je po njeni oceni ta, da je večina držav članic sprejela definicije mednarodnih zločinov, ki so navedene v Rimskem statutu, in jih vnesla v nacionalne zakonodaje. To pa je odprlo vrata procesuiranju teh zločinov na nacionalni ravni. Hohler prav v tem vidi prihodnost mednarodnega kazenskega prava. "Če smo resni glede uveljavljanja odgovornosti za zločine in zapiranja vrzeli nekaznovanosti, bodo morale države okrepiti svoja prizadevanja pri obravnavanju teh kaznivih dejanj. ICC namreč lahko obravnava le določeno število primerov."

Ob tem je poudarila, da je Mednarodno kazensko sodišče spodbudilo številne pomembne iniciative, med drugim pripravo konvencije o zločinih zoper človečnost. Poznamo namreč Ženevske konvencije, ki pokrivajo vojne zločine, ter konvencijo o genocidu, zločini zoper človečnost pa še niso bili kodificirani v posebnem dokumentu. Osnutek pogodbe je bil pripravljen in naj bi bil zdaj predmet pogajanj, je povedala.

"Kljub številnim izzivom je Mednarodno sodišče danes močnejše kot institucija, ki je leta 2002 odprla svoja vrata," je prepričana Hohler. "Njegov vpliv presega zgolj število primerov, ki jih sodišče obravnava."

Vedno so bili izzivi - a danes so drugačni

Ob tem je poudarila, da je bilo od vsega začetka jasno, da pred sodiščem ni preprosta pot. Gre za institucijo, ki je pristojna za najhujše zločine in katere naloga je pregon tistih, ki so za te zločine najbolj odgovorni. Jasno je bilo, da se bo sodišče znašlo v kompleksnih političnih situacijah, saj gre za institucijo, ki si prizadeva za uveljavljanje odgovornosti, je dejala Hohler.

"Vedno so bili izzivi. Ko sem pred desetletjem začela delati na sodišču, je bila bojazen, da bodo nekatere, če ne vse afriške države izstopile. To je bila zelo resna bojazen. Potem so bili očitki, da je sodišče preveč fokusirano na primere iz Afrike. Videli smo, da so nekatere države dejansko zapustile sodišče, denimo Burundi in Filipini. To se je zgodilo, ko je sodišče odprlo preiskavo o dogodkih v teh državah. A razlog, da se mi izzivi danes zdijo drugačni in posebej akutni, je ta, da vključujejo napade na neodvisnost sodstva in sodišča."

Sankcije proti sodnikom: "Mi nadaljujemo delo - nepristransko, neodvisno"

Kot je znano, je ameriška administracija letos poleti - junija in nato še avgusta -uvedla sankcije zoper tri tožilce in šest sodnikov ICC, tudi zoper Beti Hohler. Sankcije so sledile dogodkom v preiskavah domnevnih zločinov v Gazi in v Afganistanu. Hohler je bila članica panela ICC, ki je odobril izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po uvedbi sankcij avgusta letos sodišče označil za "grožnjo nacionalni varnosti, ki je instrument pravne vojne" proti ZDA.

Kot je na predavanju v petek poudarila Hohler, imajo te sankcije zelo realne posledice, tako za funkcionarje sodišča kot za njihove družine.

Medtem je Rusija izdala naloge za aretacijo tožilca in več sodnikov ICC, potem ko je ICC izdalo nalog za aretacijo Vladimirja Putina zaradi suma vpletenosti v zločine v Ukrajini.

"Ti napadi so usmerjeni v neodvisnost sodnikov in sodstva, ki je temelj pravnega sistema. Zato jih moramo jemati zelo resno." Hohler in drugi sodniki, kot je dejala, nadaljujejo delo, kot so se zavezali v prisegi – nepristransko, neodvisno, z integriteto in s pogumom.

"Čeprav so te grožnje zelo realne, ne negirajo pomembnosti Mednarodnega kazenskega sodišča; nasprotno, menim, da jo poudarjajo. Kažejo namreč, da ima sodišče pomembno vlogo. Močne države ne napadajo nepomembnih sodišč."

Težave imajo tudi v Evropi

Na vprašanje udeleženca predavanja je Hohler dodatno pojasnila, da so posledice sankcij zanjo in za druge sodnike bistveno širše od omejitve potovanj v ZDA in zamrznitve morebitnega premoženja v tej državi. Posledice namreč čutijo tudi v Evropi. Kot je povedala, veliko evropskih bank, podjetij in finančnih institucij - zaradi finančnih interesov in tesnih vezi z ZDA - te sankcije upošteva.

Evropska unija bi sicer lahko aktivirala akt o blokiranju, ki  je namenjen zaščiti pravnih in fizičnih oseb iz EU pred ukrepi tretjih držav, ki v nasprotju s pravom unije posegajo v njihove interese. Hohler je povedala, da se je sodišče zavzelo za aktivacijo, a se to doslej ni zgodilo. "Gre za politično odločitev na ravni EU," je dejala.

Dodala je, da je bila Slovenija zelo odločna pri izražanju podpore njej in sodišču, za kar je hvaležna. "Politična podpora držav članic je zelo pomembna."

ZDA so sicer zoper Mednarodno kazensko sodišče uvedle sankcije že leta 2020, prav tako v Trumpovem mandatu. Povod je bila odločitev ICC, da dovoli preiskavo domnevnih vojnih zločinov, storjenih v Afganistanu, ki bi lahko vključevala tudi pripadnike ameriške vojske. Preiskava še poteka.

Ko bo vladavina prava na mednarodni ravni skrhana, se bo to prelilo navzdol

Hohler je ocenila, da so za mednarodno pravo težki časi, a je ob tem poudarila, da sama ostaja optimistka. "Potrebno bo delo, predanost, odpornost, a mislim, da bo ponovno prišel čas, ko bosta mednarodno pravo in mednarodno kazensko pravo stopila v ospredje."

Tisto, kar po njeni oceni Mednarodno kazensko sodišče in mednarodno pravo nasploh potrebujeta danes, je vnovična zavezanost k temeljnim načelom sodišča, krepitev sodelovanja in resursov, krepitev komplementarnosti z nacionalnimi jurisdikcijami, pomembno pa se ji tudi zdi, da je sodišče pripravljeno na kompleksnost in obseg dokaznega gradiva ter postopkov.

Tudi pravna stroka ima pri tem pomembno vlogo, saj je pomembno, da vzdržuje in brani pravilne narative o Mednarodnem kazenskem sodišču in drugih mednarodnih institucijah. Njeno vlogo vidi tudi pri oblikovanju zakonodajnih reform ter v tem, da v nacionalnih jurisdikcijah uveljavljanje odgovornosti ni zgolj nekaj, k čemur stremimo, ampak to tudi zares izvajamo. "Zame sta mednarodna in nacionalna vladavina prava zelo tesno povezani. Prepričana sem, da ko bo vladavina prava skrhana na mednarodni ravni, se bo to prej ali slej prelilo na nacionalno raven – in obratno."